Površinska obdelava -protikorozijske prevleke za jeklene cevi

Zakaj površinska obdelava odloča o učinkovitosti premaza

Premaz ščiti jeklo tako, da ga izolira od korozivnega medija, in ta izolacija deluje le, če ostane premaz vezan. Veznost ustvari sama površina: čistost, hrapavost in odsotnost topnih soli določajo, kako dobro se prvi nanos namoči in pritrdi na jeklo. Praktične izkušnje dosledno kažejo, da se večina prezgodnjih okvar prevleke, mehurjev, luščenja in spodrezovanja s peresom začne na vmesniku jekla in prevleke in ne v kemiji prevleke.

Dobra praksa torej deli delo na tri stopnje: odstraniti vsa onesnaženja in nevezan material, ustvariti ustrezen sidrni profil in nanesti temeljni premaz, preden se pripravljena površina začne kvariti. Vsaka stopnja ima svoja merila pregleda, ki so opisana spodaj.

Zahteve za peskanje do Sa 2.5

Proti{0}}korozijski premaz pomeni nanos enotne plasti barve ali kompozitne obloge na pripravljeno jekleno površino, tako da je jeklo izolirano od korozivnega medija. Čiščenje z abrazivnim peskanjem je standardna metoda priprave cevi. Običajna stopnja sprejemljivosti je Sa 2,5 po standardu ISO 8501-1, opisana kot zelo temeljito peskanje, pri katerem se odstranijo vsa maščoba, mlinski kamen, rja in predhodni premaz, vsi preostali ostanki pa so omejeni na svetle sence, črte ali lise, ki ne presegajo približno pet odstotkov površine enote.

Stisnjen zrak ne sme vsebovati olja in vode, zato sta filter in lovilec vlage na šobi običajna oprema.

Brusilno sredstvo mora biti suho, čisto in brez prahu, soli in drugih nečistoč.

Vidno maščobo in umazanijo je treba pred peskanjem odstraniti s čiščenjem s topilom ali alkalnim sredstvom, saj lahko že samo peskanje umaže jekleno površino.

Brizge z varjenja, robove, ostre robove, spodrezano in zvarno žlindro je treba zbrusiti ali odstraniti, robove pa zaobliti pred začetkom peskanja.

Peskanja ne smete izvajati, ko je temperatura jekla manj kot 3 stopinje nad rosiščem, ker bo na sveže očiščeni površini nastala kondenzacija.

Relativna vlažnost, temperatura jekla in rosišče se beležijo med delom, tako da se lahko rezultat preveri kasneje.

Združljivost sidrnega profila in temeljnega premaza

Po odstranitvi rje je površinska hrapavost osnovne plasti zasnovana tako, da doseže 40-65 µm, kar je združljivo z debelino protikorozijskega temeljnega premaza in zagotavlja mehanski ključ, ki ga premaz potrebuje. Profil je nadzorovan z vrsto in velikostjo abraziva, zračnim tlakom ter kotom in razdaljo šobe in je pred nanosom prvega sloja preverjen s primerjalniki površinske hrapavosti ISO 8503-1. Prenizek profil povzroči slab oprijem, medtem ko lahko previsok profil pusti vrhove, ki jih temeljni premaz ne more v celoti prekriti, kar povzroči zgodnje madeže rje.

Temeljni premaz mora biti kompatibilen s profilom in naslednjimi nanosi. Primer, bogat s cinkom, ali epoksidni temeljni premaz se običajno nanese z brezzračnim razprševanjem na debelino suhega filma, navedeno v podatkovnem listu premaza, pri čemer se debelina preveri na peskani površini v skladu z veljavno metodo merjenja debeline suhega filma. Vmesni in zaključni sloj sledita znotraj okna za prevleko, ki ga je določil proizvajalec premaza, saj preseganje tega okna pomeni, da je treba površino ponovno -pripraviti ali obdelati, da se obnovi oprijem med nanosi.

Čiščenje ročnega in električnega orodja, kjer peskanje ni mogoče

Kjer se je rja že pojavila na delno premazani površini ali kjer geometrija onemogoča peskanje, se lokalno pripravi z ročnim ali električnim orodjem. Stopnja sprejemljivosti za to delo je St 3 standarda ISO 8501-1, zelo temeljito čiščenje z rokami in električnimi orodji, ki zahteva, da na površini ni vidnega olja, maščobe in razsutega materiala, ostanejo pa le lahki, tesno sprijeti madeži v obliki pik ali ozkih trakov. Uporabljajo se diski, žične krtače in igelne pištole, čemur sledi sesanje in brisanje s topilom za odstranitev prahu in olja.

Čiščenje orodja povzroči veliko manjšo hrapavost kot peskanje, zato mora biti premaz, izbran za ta področja, takšen, ki dopušča bolj gladko podlago, zato bo morda treba povečati debelino suhega filma, da se nadomesti zmanjšan profil. Območja popravila so vrezana v nedotaknjen premaz, tako da na meji ne ostane nobena stopnica, popravljeno območje pa se pred naslednjim nanosom pregleda glede neprekinjenosti.

Sistemi premazov in zaporedje na mestih

Zaporedje je pomembno enako kot izbira materiala. Območje peskanja mora biti oddaljeno od območja barvanja, da se prah in abraziv ne moreta usedati na moker film; kjer razmere na gradbišču preprečujejo ločitev, je peskanje v celoti končano in počakamo, da se prah usede, preden se začne barvanje. Pripravi in ​​pregledu takoj sledi temeljni premaz, običajno v nekaj urah, da površina ne rjavi. Spoji na terenu, zvarjeni po tovarniškem premazu, se pripravijo lokalno po enakih merilih in nato zaščitijo z združljivim sistemom za popravilo, kot je termoskrčljiva tulka ali tekoči epoksi. Ko je premaz strjen, se preveri kontinuiteta premaza z detektorjem počitnic, debelina filma in oprijem, vsaka napaka pa se popravi pred zasipavanjem ali hidrostatičnim testiranjem.

Pogosto zastavljena vprašanja

V: Kaj točno pomeni Sa 2.5?
Je zelo temeljita stopnja peskanja ISO 8501-1. Vsa maščoba, vodni kamen, rja in stara prevleka so odstranjeni in lahko ostanejo le rahle sence, trakovi ali pike onesnaženja, ki ne presegajo približno pet odstotkov površine enote.

V: Kakšen sidrni profil je treba izmeriti po razstreljevanju?
Hrapavost 40–65 µm je običajna zahteva za prevleke cevi, preverjena s primerjalniki ISO 8503-1. Ustrezati mora debelini temeljnega premaza, tako da so vrhovi popolnoma prekriti.

V: Ali lahko čiščenje ročnega orodja nadomesti peskanje?
Samo za lokalna popravila in nedostopna območja. Čiščenje z ročnim in električnim orodjem do St 3 odstrani nevezane delce, vendar povzroči veliko nižji profil, zato je treba sistem premaza in debelino ustrezno prilagoditi.

V: Kako hitro je treba nanesti temeljni premaz po peskanju?
Čimprej, v praksi v nekaj urah in le dokler je površina čista, suha in brez rjave rjave barve. Vsako površino, ki je vidno poškodovana, je treba ponovno -peskati.

V: Kateri premazni sistem ustreza vkopanemu cevovodu?
Pogosta izbira sta fuzijski epoksid po ISO 21809-2 ali trislojni polietilen po ISO 21809-1. Oba sta odvisna od pravilne priprave površine, spoji na terenu pa potrebujejo združljiv premaz za popravilo.

V: Zakaj je treba območje peskanja in barvanja ločiti?
Ker se prah in izrabljeni abrazivi usedajo na moker film, ga kontaminirajo in ustvarjajo praznine v premazu. Kjer ločevanje ni mogoče, se peskanje zaključi in pusti, da se prah usede, preden se začne barvanje.